Obvezna dokumentacija pri nakupu psa

Osnovna oskrba

V zadnjem času opažamo precejšnjo porast mladičev vprašljivega izvora – iz množične vzreje, kjer se jih prodaja kot ‘pasemske pse brez rodovnika’. Če so starši zdravi, pasemsko primerni in imajo opravljen vzrejni pregled ni razloga, zakaj mladič ne bi imel rodovnika.

Prav tako je v porastu pojav, kjer vzreditelj prijazno ponudi potencialnemu kupcu prevoz mladiča do neke točke (največkrat kakšna bencinska črpalka), da se ne bi vozili tako daleč do njega. V tem primeru bodoči pasji lastnik ne vidi niti staršev mladiča, niti okolja, kjer je le ta preživel prvih 8 tednov življenja. Takšni mladički so najpogosteje nezakonito uvoženi v državo, skoteni in vzgojeni so bili v popolnoma neprimernih pogojih, spremlja pa jih v najboljšem primeru vprašljiva in v najslabšem zelo očitno ponarejena dokumentacija. Povečano je tudi število mladičev, kjer so bili lastniki obveščeni, da je mladič iz Srbije, a ga zaradi lažje birokracije spremlja Bolgarski potni list.

Če so mladiči že od rojstva v neprimernih razmerah (slaba higiena, prenaseljenost z živalmi, nezadostna preventiva, slaba prehrana, stres) in rezultat neodgovorne vzreje je veliko večja verjetnost za zdravstvene komplikacije kasneje v življenju. V osnovi imajo slabši imunski sistem, pogostejše so infekcije, prirojene anomalije, vedenjske težave ipd. Nekateri prispejo v nov dom v tako slabem stanju, da najprej potrebujejo hospitalizacijo in terapijo. Tako mladič prvi teden ne preživi pri novemu lastniku, pač pa v hospitalni oskrbi veterinarske klinike, kjer se bori za preživetje.

V nadaljevanju je nekaj primerov dokumentacije, ki jo mora kuža imeti ob predaji novemu lastniku – to mora zagotoviti vzreditelj. Če mladiča ne spremlja potrebna dokumentacija se mora v slovenskem registru psov zabeležiti kot nepopolna dokumentacija, nadaljnji postopek pa vodi veterinarska inšpekcija.

• Mladiči skoteni v Sloveniji:
  • Če je kuža skoten v Sloveniji bi ga morali dobiti že čipiranega, z izdanim potnim listom in izjavo o spremembi lastništva ali kupoprodajno pogodbo, ki jo izpolni vzreditelj (vsebuje podatke o mladiču in vzreditelju, vaše podatke in lastnoročni podpis obeh strank).
  • Če kuža ni čipiran potrebujete številko čipa matere in izjavo o izvoru psa
  • Če nimate podatka o izvoru psa (čipa mame) je psa po novi zakonodaji potrebno oddati v zavetišče.
• Mladiči skoteni v EU (vključno s Hrvaško):
  • Ti mladiči morajo biti čipirani in imeti izdan potni list. Mladička nato peljete k veterinarju, kjer se preveri čip in podatke vpiše v centralni register psov.
  • Če je mladič mlajši od 3 mesecev še nima opravljenega obveznega cepljenja proti steklini. V tem primeru mora imeti zraven še izjavo, da ni bil v stiku s steklo živaljo.
• Mladiči skoteni v Srbiji:
  • Te mladiče se v Slovenijo/EU lahko uvozi šele pri približno 7 mesecih starosti. V Srbiji se mora mladiča pri 3 mesecih cepiti proti steklini. Ko preteče 21 dni po cepljenju se mu odvzame kri in izvede preiskavo za titer protiteles proti steklini. Mladič lahko potuje 3 mesece po testu.
  • Mladič, ki je skoten v Srbiji in je pred navedeno starostjo v Sloveniji je bil uvožen ilegalno.
• Mladiči skoteni v Bosni:
  • Ti mladiči morajo biti stari minimalno 3 mesece, biti cepljeni proti steklini in imeti veljavni potni list. Spremljati jih mora še veterinarsko spričevalo (tega izpolni veterinar v matični državi).

Pogosta vprašanja in odgovori:

• Kdaj moramo z novim psom prvič do veterinarja?
  • Ob pridobitvi novega psa imate po zakonodaji 7 dni časa, da se oglasite pri veterinarju, ki bo psa vpisal v centralni register psov na vaše ime. Hkrati je pametno opraviti še preventivni pregled mladiča in narediti plan nadaljnjega cepljenja. Ob menjavi lastništva seboj prinesite vso potrebno dokumentacijo (potni list, izjavo o spremembi lastništva ipd.) ter pripeljite psa seboj.
• Mladič ima po prihodu v nov dom drisko, se trese in bruha. Hrane mu nismo menjali, vzreditelji pravijo, da je vzrok stres.
  • Če je mladič zdrav, je bil primerno hranjen in transportiran, razglisten in cepljen, ni razloga za kakšne gastrointestinalne motnje po menjavi doma, predvsem, če je hrana ostala enaka kot jo je imel pri vzreditelju.
• Vzreditelji so nam ponudili, da se za predajo mladiča dobimo zunaj, na bencinski črpalki, javnemu parkirišču ipd.
  • V temu primeru novi lastniki nikoli ne vidijo staršev mladička, niti okolja v katerem je odraščal. Svetuje se, da se mladiča vedno preda tam, kjer je dejansko odraščal in ne na tretji lokaciji, da se lastniki lahko prepričajo o verodostojnosti izjav vzreditelja.
• Starša sta pasemska psa z rodovnikom, mladič ga žal nima, ker ga ne potrebuje.
  • Obstaja velika verjetnost, da starša nimata opravljenega vzrejnega pregleda, ki je potreben za pridobitev rodovnika mladičev. Pri vzrejenemu pregledu se preveri fizično stanje psa, se ga po pravilnikih testira za najpogostejše dedne bolezni in oceni njegovo osebnost. Če karkoli od tega ne ustreza standardom pes ne dobi vzrejnega dovoljenja in posledično so njegovi mladiči brez rodovnika.
• Vzreditelji so nam sporočili, da je mladič sicer iz Srbije, a je pasemski in ga zaradi lažje birokracije spremlja Bolgarski potni list.
  • Takšnih ponudb se izogibajte, saj gre v veliki večini primerov za mladiče iz množične vzreje, ki ni kontrolirana, nikakor pa ne morete preveriti verodostojnosti izjav prodajalca – ali je kuža dejansko iz tega legla, kdo so starši, v kakšnih okoliščinah je mladič odraščal in v kakšnem zdravstvenem stanju je. Z nakupom takšnega mladiča se podpira nezakonito trgovino z živalmi in tihotapljenje psov.
• Mladič je pasemski, a ga ne spremlja nobena dokumentacija, ker je bil tako cenejši
  • Takšni mladiči imajo vprašljiv izvor, zato se takih ponudb izogibajte. Po novi zakonodaji, če ne morete dokazati izvora psa (potni list, čip mame ipd.) ga v Sloveniji ne moremo registrirati, ne moremo ga v register vpisati na vaše ime, pač pa ga boste morali po novi zakonodaji oddati v zavetišče.

• Mladič je pasemski, lahko pa ga kupimo po znižani ceni, če bo brez rodovnika.
  • Iz ekonomskega vidika je precej nesmiselno za resne vzreditelje, da prodajajo ‘pasemske’ mladiče, ki bi načeloma lahko imeli rodovnik, brez njega po znižani ceni. Verjetno rodovnika nimajo z razlogom – so pretihotapljeni, mešančki, starši nimajo vzrejnega dovoljenja ipd.
• Psa smo našli zunaj, ne poznamo izvora.
  • V tem primeru gre za žival z neznanim izvorom. Glede na zakon o zaščiti živali mora skrbnik za psa predložiti dokumentacijo o izvoru psa (mikročip mame, kupoprodajno pogodbo ali izjavo o spremembi lastništva). V nasprotnem primeru se mora žival predati v zavetišče.
• Vzreditelji so nam ponudili, da mladiča prevzamemo že pri 6 tednih, da se bo bolj navezal na nas.
  • Po zakonu se lahko pasje mladiče v nov dom odda najhitreje ob dopolnjenem 8 tednu starosti. Pred odhodom v nov dom morajo biti čipirani, imeti izdan potni list in biti vpisani v centralni register psov.

Torej, če resno razmišljate o nakupu pasemskega psa je zelo pomembno, da veste iz katere psarne prihaja, pa naj bo to tujina ali Slovenija. Nujna je normalna in neproblematična komunikacija z vzreditelji, ki morajo biti na voljo za vsa vprašanja in skrbi, ki bi jih potencialni novi skrbnik lahko imel. Vprašajte jih kdo so starši, kakšne preventivne preglede imajo narejene (rentgensko slikanje kolkov, kolen, komolcev, genetski testi, pregledi srca in oči ipd.) osebno jih obiščite, da se prepričate v kakšnem stanju mladiči odraščajo, bodite pozorni na njihov odnos do psov in na starše same – se vam zdijo urejeni, primerno hranjeni, živahni, nepreplašeni, komunikativni. Dobri vzreditelji nimajo težav z vprašanji novih lastnikov, prav tako ponavadi zagotovijo takšno ali drugačno pogodbo, po kateri vzamejo mladiča nazaj, če ga novi lastniki slučajno ne morejo obdržati – s tem preprečijo, da bi njihova legla pristala v zavetiščih. Mladič iz dobre reje bo vedno imel urejeno vso potrebno dokumentacijo, največkrat bo imel že opravljeno eno cepljenje proti kužnim boleznim, razloženo vam bo tudi, kaj vse potrebuje in kako morate postopati naprej glede prehrane, antiparazitikov ipd. V primeru, da se vzreditelji takim vprašanjem izogibajo, je to razlog za skrb in mogoče si rajši poiščete alternativno psarno ali pa razmislite o posvojitvi psa iz zavetišča.